Za postavljanje sončnih elektrarn potrebujemo prostor. V našem podjetju menimo, da je postavitev sledilnikov na zaprta odlagališča priložnost, da izkoristimo na nek način »mrtvi« prostor in mu damo popolnoma novo vsebino.
V Sloveniji je po podatkih ARSO evidentiranih 83 odlagališč.

• 12 inertnih
• 69 nenevarnih
• 2 nevarni

Od tega 60 komunalnih in 23 industrijskih.
Tu pa imate prikazane lokacije komunalnih odlagališč.

V preteklih letih se je začelo postopno zapiranje le-teh zaradi zahtev Evropske unije in potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj. Tako naj bi do leta 2013 obratovalo zgolj 15 odlagališč oz. pravilneje rečeno regijskih centrov za ravnanje z odpadki.

Klasične deponije, kamor se zgrinjajo kupi smeti bodo tako kmalu preteklost.

Uničene površine pa ostajajo. In teh je po podatkih SURS iz leta 2001 nekje 403 ha v Sloveniji.

Živimo v neposredni bližini deponije Dobova, ki je na sliki označena katere površina je cca 8 ha.

Na tej površini lahko postavimo elektrarno z močjo 3 MW, ki letno proizvede 4.000.000 kWh električne energije. Po podatkih statistične urada RS porabi povprečno gospodinjstvo 3.000 kWh električne energije letno. To pomeni, da s tako elektrarno priskrbimo 1.400 družin.

Če prenesemo izračun na površino, ki jo imamo na voljo v Sloveniji pomeni, da lahko postavimo sončne elektrarne z močjo 153 MW. Tako lahko priskrbimo 72. 000 gospodinjstev z električno energijo.

Sončna energija se obnavlja in ne onesnažuje okolja, saj ga ne obremenjuje z izpusti CO2. Zavedamo se, da je potrebno z okoljem skrbno ravnati in ga zaščititi. S proizvodnjo 1 kWh električne energije iz sončne elektrarne prihranimo 0,6 kg emisije CO2. To pomeni, da s postavitvijo sončne elektrarne na deponijo v Dobovi prihranimo 2.600 ton CO2/letno in 130.000 ton CO2/letno na Deponijah po Sloveniji. Drevo v svojem življenju veže 1 tono CO2.

Za ilustracijo smo naredili primerjavo z elektrarnami na spodnji Savi (da dobimo občutek kaj bodo predstavljale SE na deponijah), kajti hidroelektrarne so trenutno najpomembnejši obnovljivi vir energije.

Postavitev sončnih elektrarn na vse zasute deponije po Sloveniji je primerljiva po moči z elektrarnami na spodnji Savi. Moč teh bo, ko bodo končana HE Krško ter zgrajeni HE Brežice in Mokrice  cca 187 MW. Mi pa kot sem že omenila predvidevamo moč 153 MW.

Menimo, da je kombinacija obeh zelo pomembna, saj je značilnost slovenskih rek, da imajo ravno v poletnih mesecih nižji vodostaj in posledično nekoliko nižjo proizvodnjo električne energije, ker je moč elektrarne odvisna tudi od pretoka vode. S postavitvijo sončnih elektrarn na deponijah pa bomo lahko nadomestili ravno ta primanjkljaj.